Svetleči zeleni pasovi svetlobe, ki plešejo po zvezdnatem nebu – severni sij (aurora borealis) je izjemna svetlobna predstava, ki ji v svetu ni para. Kljub neizprosnemu arktičnemu mrazu in dolgim zimskim nočem, pogled na eteričen zelen sij, ki se razvija v najrazličnejše trakove in proge, poplača ves trud. Odkrijte znanstveno ozadje te naravne predstave, spoznajte najboljše lokacije za opazovanje na Norveškem in Islandiji ter preverite, kako se z Lifetrekom varno in strokovno podati na nepozabno zimsko potovanje v osrčje polarnega kroga.
Islandija: znamenitosti, narava in vodnik za potovanje
Islandija – dežela ognja in ledu. Islandija: odkrijte znamenitosti, vreme, poti, severni sij in praktične nasvete. Izberite treking ali potovanje v majhni skupini z Lifetrekom.
Islandija: vulkani, ledeniki, slapovi in severni sij
Na enem mestu odkrijte najlepše znamenitosti Islandije, najboljše poti, letne čase, praktične nasvete ter aktivna potovanja in trekinge za različne ravni pripravljenosti.
Naslednji odhodi
Pripravljamo se na izvedbo izjemnih programov, ki smo jih z velikim navdušenjem in predanostjo oblikovali. Ne zamudite priložnosti, da se pridružite našim prihajajočim dogodivščinam!
Vedno malo dlje
Naš slogan! Večina naših tur se začne tam, kjer se običajna potovanja že končajo. Skupaj lahko odpotujemo dlje in višje. Ker tam nas čakajo najlepša doživetja.
Izkušnje in zahtevnejše ture
Programe v gorah na takšen ali drugačen način izvajamo že vse od leta 1990. Izkušnje in znanje iz zahtevnih tur v visokogorju pa so nam dobra popotnica pri izvedbi vseh ostalih programov.
Majhne skupine
Prednost dajemo majhnim skupinam. Tako ohranjamo pristen stik z naravo ter zagotavljamo bolj osebno in prilagojeno izkušnjo brez gneče na poti.
Islandija – vodnik za načrtovanje nepozabnega potovanja
Zakaj je Islandija tako posebna?
Islandija leži na stičišču Severnega Atlantika in Arktike, na območju, kjer se stikata severnoameriška in evrazijska tektonska plošča. Prav zato je njena pokrajina tako nenavadna: črna polja lave, aktivni vulkani, ledeniki, geotermalni izviri, mogočni slapovi, fjordi in dolge obale se zvrstijo na razmeroma majhnem prostoru. Za slovenske popotnike je Islandija privlačna, ker ponuja občutek divjine, hkrati pa dobro infrastrukturo in veliko možnosti za pohodništvo, fotografiranje ter raziskovanje z vozilom.
Prvi obiskovalci običajno združijo Reykjavík, Zlati krog in južno obalo. Kdor ima več časa, se poda po krožni cesti okoli otoka, ljubitelji hoje pa izberejo visokogorje, Landmannalaugar, Þórsmörk ali odmaknjeni Hornstrandir. Pozimi pridejo v ospredje ledene jame, geotermalna kopališča in severni sij, poleti pa dolgi dnevi, pohodniške poti in dostop do notranjosti otoka.
Kako izbrati pravo potovanje na Islandijo?
- Za prvi stik z deželo izberite Reykjavík, Zlati krog, južno obalo, slapova Seljalandsfoss in Skógafoss ter ledeniško laguno Jökulsárlón.
- Za aktivne počitnice je primeren program Islandija za pohodnike, kjer se dnevni pohodi dopolnjujejo z udobnejšo logistiko.
- Za večdnevno hojo skozi visokogorje izberite treking Landmannalaugar ali odmaknjeni treking Hornstrandir.
- Za temno nebo, zimske kontraste in možnost opazovanja avrore sta namenjena programa polarni sij na Islandiji in Islandija pozimi.
- Za turne smučarje je najboljši čas praviloma pomlad; več informacij je v programu turno smučanje na Islandiji.
Koliko dni potrebujete za Islandijo?
Za Reykjavík, Zlati krog in del južne obale načrtujte najmanj štiri do pet dni. V sedmih do osmih dneh lahko temeljito raziščete jug in zahod ali se osredotočite na eno regijo z več pohodi. Za celotno krožno cesto je smiselno nameniti vsaj deset dni, udobneje pa dvanajst do štirinajst. Islandija nagradi počasnejši ritem: razdalje so večje, kot se zdijo na zemljevidu, vreme pa pogosto spremeni načrt.
Islandija po letnih časih
Poletje prinaša dolge dni, največ odprtih pohodniških poti in najboljši dostop do visokogorja. Jesen združuje manj obiskovalcev, barve tundre in prve temne noči za severni sij. Zima pomeni kratke dni, zahtevnejšo vožnjo in izjemne svetlobne razmere, pomlad pa daljše dneve, sneg v gorah ter postopno vračanje ptic. Podrobno primerjavo mesecev, vremena in doživetij najdete v članku kdaj na Islandijo – najboljši čas za obisk.
Najlepše poti in regije
Zlati krog povezuje narodni park Þingvellir, geotermalno območje Geysir in slap Gullfoss. Južna obala navduši s slapovi, črnimi plažami, ledeniškimi jeziki in laguno Jökulsárlón. Polotok Snæfellsnes je nekakšna Islandija v malem, sever okoli jezera Mývatn pa ponuja geotermalna polja, vulkanske oblike in izhodišča za opazovanje kitov. Zahodni fjordi in Hornstrandir so primernejši za izkušenejše popotnike, ki iščejo samoto. Visokogorje je poleti kraljestvo riolitnih gora, lavinih polj in večdnevnih trekingov.
Samostojno ali organizirano?
Samostojno potovanje omogoča veliko svobode, vendar zahteva natančno spremljanje vremena, stanja cest in realnih časov vožnje. Organizirano potovanje je smiselno, ko želite več pohodniških dni, zimske razmere, zahtevnejšo logistiko ali dostop do odmaknjenih območij. Pri Lifetreku so v ospredju majhne skupine, aktivno raziskovanje in poti, ki pogosto segajo dlje od klasičnih turističnih postankov.
Varnost je del načrta
Vreme na Islandiji se lahko spremeni zelo hitro tudi poleti. Pred odhodom vedno preverite uradno vremensko napoved, stanje cest in opozorila SafeTravel. Na ledenik ne hodite brez ustreznega znanja, opreme in vodnika. Na črnih plažah nikoli ne obračajte hrbta morju, saj so nenadni visoki valovi lahko nevarni. Dobro načrtovana Islandija ni tekma s kilometri, temveč potovanje, kjer pustite dovolj časa za varne odločitve in nepričakovane postanke.
@lifetrek.si · Instagram
Lifetrek na Instagramu
Najlepše znamenitosti Islandije
Islandija ima toliko naravnih znamenitosti, da je pomembneje izbrati smiselno pot kot poskusiti obiskati vse. Naslednji kraji sestavljajo dobro jedro prvega potovanja, nato pa jih lahko nadgradite z manj znanimi dolinami, obalo in pohodniškimi potmi.
Reykjavík
Majhna prestolnica je prijetno izhodišče za spoznavanje islandske kulture. Sprehodite se do cerkve Hallgrímskirkja, koncertne dvorane Harpa in starega pristanišča, nato pa dan končajte v enem od mestnih geotermalnih bazenov. Večina popotnikov potrebuje en dan, ljubitelji muzejev in kulinarike pa dva.
Zlati krog: Þingvellir, Geysir in Gullfoss
Þingvellir je hkrati geološko in zgodovinsko pomemben kraj, kjer je bil leta 930 ustanovljen Alþingi. Na območju Haukadalur izbruhuje gejzir Strokkur, pot pa se nadaljuje do širokega, večstopenjskega slapa Gullfoss. Zlati krog je dostopen vse leto, vendar so razmere pozimi lahko zahtevne.
Južna obala in Vík
Slapova Seljalandsfoss in Skógafoss, rt Dyrhólaey, bazaltne stene in črni pesek Reynisfjare tvorijo eno najbolj fotogeničnih poti v državi. Morje pri Reynisfjari je nepredvidljivo, zato vedno upoštevajte opozorila in ostanite daleč od valov.
Skaftafell, Jökulsárlón in Diamond Beach
Skaftafell je pohodniško izhodišče pod ledenikom Vatnajökull. Dalje proti vzhodu se ledene gore premikajo skozi laguno Jökulsárlón proti oceanu, del ledu pa obstane na črni Diamond Beach. To območje si zasluži vsaj cel dan, še več, če načrtujete voden obisk ledenika.
Snæfellsnes in Kirkjufell
Polotok Snæfellsnes pogosto opisujejo kot Islandijo v malem. Na eni poti združi lavo, klife, ribiške vasi, črne plaže, ledenik Snæfellsjökull in prepoznavno goro Kirkjufell. Primeren je za dvodnevni izlet iz Reykjavíka ali za začetek poti proti Zahodnim fjordom.
Mývatn, Goðafoss in sever
Sever okoli jezera Mývatn prinaša psevdokraterje, lavo Dimmuborgir, geotermalno območje Hverir in naravna kopališča. Slap Goðafoss leži ob glavni cesti, Húsavík pa je priljubljeno izhodišče za opazovanje kitov.
Landmannalaugar, Þórsmörk in Hornstrandir
Barvite riolitne gore Landmannalaugarja, zelene doline Þórsmörka in odmaknjeni fjordi Hornstrandirja so med vrhunci aktivne Islandije. Dostop in vreme zahtevata več načrtovanja, zato so ta območja najprimernejša za dobro pripravljene pohodnike ali organizirane skupine.
Zlati krog ali krožna cesta?
Zlati krog je enodnevna pot blizu Reykjavíka in dobra izbira za kratek obisk. Krožna cesta vodi okoli večine otoka in zahteva najmanj deset dni, če želite potovati brez pretiranega hitenja. Poti se dopolnjujeta, vendar nista zamenljivi.Manj znane znamenitosti Islandije
Ko se oddaljite od najbolj obiskanih postankov, Islandija razkrije mirnejše fjorde, sprehode ob obali, lokalne geotermalne bazene in doline brez večjih skupin. Manj znane kraje izbirajte glede na vreme, odprtost cest in občutljivost naravnega okolja.
Zakaj v maju? Soočite se z orkami in odkrivajte spregledane kraje Islandije Islandija se pozno spomladi začne prebujati. Še vedno se v fjordih "pasejo" orke, na otok pa se vrnejo tudi znameniti pufini. Obisk Islandije v pomladanskih mesecih je zagotovo prvovrstna izkušnja za vse ljubitelje narave in svojih fotoaparatov. Dnevi so že precej dolgi, tudi do 16 ur, zato imamo dovolj časa za temeljito raziskovanje manj obljudenih krajev.
Na posebno potovanje na Islandijo se odpravljamo jeseni in spomladi, ko je noč že dovolj dolga in temna, da si lahko obetamo opazovanje polarnega sija, ki je naraven fenomen. Severni sij je vzbujal zanimanje in domišljijo že od nekdaj. Dan je namenjam spoznavanju naravnih lepot Islandije, ponoči pa gremo ob jasnem vremenu in aktivni avrori v lov za polarnim sijem. Tudi sončni vzhodi in zahodi imajo svoj čar, saj trajajo in trajajo…
Po čudovitem, divjem in napornem trekingu od Skogarja do Landmannalaugarja imamo na agenciji Lifetrek pripravljen nov program Islandija za pohodnike. V dnevnih pohodih bomo raziskovali enkratno pokrajino Islandije. Od nežnih slapov, mogočnih ledenikov, skrivnostnih kanjonov, neskončnih plaž Atlantika, mavričnih gora Landmannalaugarja do sproščujočih naravnih vrelcev.
Ker je naša osnovna smer razmišljanja raziskovanje stran od uhojenih poti, stran od vsakdanjosti, bomo izbrali za cilj raziskovanja kar sam rt Hornstrandir. Prepleten je s peš potmi, tam domujejo polarne lisice in neštete vrste ptic. Kjer je dostop možen samo z ladjo. Gre za najbolj severno obalo Islandije, deželo samote, mistike, črne magije, fjordov, morja, rib, ptic, ledenikov in geotermalnih izvirov.
Treking Landmannalaugarju. Pripravite se na vulkane z neizgovorljivimi imeni, mogočne ledenike, vroče gejzirje, zelene ravnice in gorato pokrajino kot na luni. Tik pod polarnim krogom, je Islandija brez dvoma (naj)atraktivnejša dežela Evrope. Skoraj pozabljena nekje na severu, prebičana od arktičnih vetrov, topla in vlažna od objema zalivskega toka, prepolna lukenj skozi katere prihaja marsikaj, od ognjeno rdeče lave do sikajoče po žveplu zaudarjajoče pare, leži dežela večnega snega, vulkanov in gejzirjev – Islandija.
Premierna Lifetrek odprava na najvišji vrh Islandije - Hvannadalshnjukur. Povzpeli se bomo na 2110 metrov visoki ledenik in uživali v mogočni naravi Islandije. Vabljeni vsi, ki si želite osvojiti najvišji vrh Islandije.
8-dnevno potovanje in do 6 dni turne smuke na Islandiji. Nov program turistične agencije Lifetrek: turno smučanje Islandija. Pripravite se na vulkane z neizgovorljivimi imeni, mogočne ledenike, vroče gejzirje, prostrana pobočja in pršič. Pripravite se na najlepšo zimsko pokrajino, ki si jo lahko zamislite. Pripravite se na zimsko Islandijo.
Zakaj pozimi? Soočite se z orkami in plešite pod avrorami. Islandija pozimi mogoče zveni kot neslana oziroma ledena šala, ampak je vse prej kot to. Topli zalivski tok ohranja temperature glede na lego dokaj znosne - temperatura v tem letnem času se lahko primerja s tisto v New Yorku v ZDA. Tudi sonce vzide že pred deveto uro zjutraj in ne zaide pred šesto popoldne. Kljub vedno daljšemu dnevu pa so noči še vedno dovolj dolge in temne, da se prikazujejo avrore.
Blog zapisi:
Polarni sij na Islandiji
Oktober je skriti dragulj za potovanje po Islandiji. V tem času je otok odet v jesenske barve, ceste so prevozne, turistične gneče pa ni. Raziskujemo Zlati krog v zlatih odtenkih, se kopamo v vroči reki Reykjadalur pod zvezdami in občudujemo ledene diamante na plaži Diamond Beach. Vrhunec potovanja je lov na Polarni sij (Auroro Borealis), ki nas najprej draži v Selfossu, nato pa nam priredi nepozaben spektakel nad ikonično goro Kirkjufell. Za piko na i skočimo v ledeni ocean v Reykjaviku. Prava jesenska pravljica!
Južna Islandija: Ognjeni krst med ledeniki, vrelci in črnim peskom
Pozabite na klasične turistične brošure – to je zgodba o pravi, divji Južni Islandiji. Od namakanja v vročih rekah doline Reykjadalur in soočenja z mogočnim slapom Skógafoss, do iskanja samote v skritem kanjonu Thakgil. Pripoved vas popelje v notranjost, v barviti Landmannalaugar, kjer gore žarijo v mavričnih barvah in hodiš po črnem vulkanskem steklu ter snegu. To je potovanje, polno kontrastov: ogenj in led, zeleni mah in črni pesek, turistični Zlati krog in popolna samota divjine. Avantura, ki pusti pečat.
Potovanje na Islandijo: programi in odhodi 2026/2027
Primerjajte organizirana potovanja na Islandijo 2026/2027: zimske in pomladanske programe, polarni sij, pohodništvo, večdnevne trekinge, turno smučanje in vzpon na najvišji vrh. Preverite aktualne termine, zahtevnost, vključene storitve in izberite program zase.
Coolcation 2026/27
Pobegnite poletni vročini z našimi Coolcation potovanji! Zamenjajte soparo in gnečo za osvežujočo svežino severa. Raziščite dramatično Islandijo, mistično Škotsko, divjo Grenlandijo in neokrnjene Ferske otoke. Naša aktivna potovanja vključujejo epske trekinge, slikovite pohode in pristna doživetja v naravi, kjer so temperature idealne za avanturo. Pridružite se nam na poletni osvežitvi, ki je ne boste pozabili. Odkrijte najlepše kotičke severa z Lifetrek!
Islandija na kratko: regije, poti in pomembna dejstva
- Glavno mesto: Reykjavík
- Valuta: islandska krona (ISK)
- Jezik: islandščina; angleščina je zelo razširjena
- Časovna razlika: Islandija uporablja UTC vse leto, zato je poleti dve uri, pozimi pa eno uro za Slovenijo
- Glavno mednarodno letališče: Keflavík, približno 50 kilometrov od Reykjavíka
- Krožna cesta oziroma Ring Road: približno 1.322 kilometrov
- Najvišji vrh: Hvannadalshnúkur, približno 2.110 metrov
- Nujna številka: 112
Jug in Zlati krog
Najbolj obiskana regija združuje Þingvellir, Geysir, Gullfoss, slapova Seljalandsfoss in Skógafoss, črno plažo Reynisfjara, Vík, Skaftafell ter ledeniško laguno Jökulsárlón. Primerna je za prvi obisk, krajše potovanje in številne dnevne pohode.
Zahod, Snæfellsnes in Zahodni fjordi
Na zahodu se stikajo vulkanska obala, ribiške vasi, gora Kirkjufell in ledenik Snæfellsjökull. Zahodni fjordi so počasnejši in bolj odmaknjeni, Hornstrandir pa dostopen predvsem z ladjo in namenjen resnemu pohodniškemu raziskovanju.
Sever in vzhod
Sever ponuja jezero Mývatn, slap Goðafoss, geotermalno območje Hverir, Húsavík in možnosti za opazovanje kitov. Vzhodni fjordi navdušijo z mirnejšimi cestami, majhnimi naselji in gorato obalo.
Visokogorje
Notranjost Islandije je surova in redko poseljena. Landmannalaugar, Þórsmörk in dolge poti čez vulkansko pokrajino so dostopni predvsem poleti. Gorske ceste imajo oznako F; zanje je praviloma potrebno primerno vozilo, vedno pa je treba preveriti uradno stanje in odprtost cest.
Pogosta vprašanja o Islandiji
Kdaj je najboljši čas za obisk Islandije?
Koliko dni potrebujem za Islandijo?
Kaj je vredno videti ob prvem obisku Islandije?
Ali je Islandija primerna za pohodništvo?
Kje lahko vidim severni sij?
Ali je mogoče poleti videti severni sij?
Kdaj je na Islandiji polnočno sonce?
Ali potrebujem potni list za Islandijo?
Ali je Islandija v Evropski uniji?
Katero valuto uporabljajo na Islandiji?
Ali je Islandija draga?
Ali je voda iz pipe pitna?
Ali lahko Islandijo obvozim z običajnim avtomobilom?
Je vožnja po Islandiji pozimi varna?
Kaj moram vzeti s seboj na Islandijo?
Ali je Islandija primerna za družine?
Ali potrebujem turistično zavarovanje?
Kje preverim vreme in stanje cest?
Ali lahko hodim po ledeniku brez vodnika?
Zakaj izbrati organizirano potovanje na Islandijo?
Islandija po letnih časih
Vsak letni čas pokaže drugačen obraz otoka. Poletje je najboljše za visokogorje in dolge pohode, jesen za mirnejše raziskovanje in prve avrore, zima za ledene pokrajine, pomlad pa za daljše dneve in aktivne programe. Za podroben pregled mesecev preberite naš vodič kdaj na Islandijo.
Pohodništvo in treking na Islandiji
Islandija je ustvarjena za hojo: od lahkih sprehodov do slapov do večdnevnih poti čez visokogorje. Za dnevne izlete izberite Islandijo za pohodnike, za pravo večdnevno izkušnjo pa treking Landmannalaugar ali divji Hornstrandir.
Islandija v majhnih skupinah
Majhna skupina omogoča več prilagodljivosti, lažje ustavljanje in bolj pristen stik z naravo. Lifetrek povezuje najbolj znane znamenitosti z aktivnimi doživetji, geotermalnimi kopališči, lokalnimi zgodbami in kotički stran od največje gneče.
Zlati krog ali krožna cesta?
Zlati krog je enodnevna pot blizu Reykjavíka in dobra izbira za kratek obisk. Krožna cesta vodi okoli večine otoka in zahteva najmanj deset dni, če želite potovati brez pretiranega hitenja. Poti se dopolnjujeta, vendar nista zamenljivi.Manj znane znamenitosti Islandije
Ko se oddaljite od najbolj obiskanih postankov, Islandija razkrije mirnejše fjorde, sprehode ob obali, lokalne geotermalne bazene in doline brez večjih skupin. Manj znane kraje izbirajte glede na vreme, odprtost cest in občutljivost naravnega okolja.Načrt poti po Islandiji: 5, 8 ali 14 dni
Islandija v 5 dneh
Za kratek obisk ostanite na jugozahodu. Prvi dan namenite Reykjavíku, drugi Zlati krožni poti, nato pa dva dni južni obali do Víka ali Skaftafella. Zadnji dan pustite za polotok Reykjanes, geotermalno kopališče ali rezervo zaradi vremena. Ne poskušajte obvoziti celotnega otoka.
Islandija v 8 dneh
V osmih dneh lahko temeljito raziščete jug do Jökulsárlóna in dodate Snæfellsnes, ali pa se odločite za aktiven program z več dnevnimi pohodi. Druga možnost je hitrejša krožna cesta, vendar zahteva veliko vožnje in dopušča malo rezerve. Za prvo potovanje je običajno boljša počasnejša pot po dveh ali treh regijah.
Islandija v 10 do 14 dneh
To je primeren okvir za krožno cesto. Poleg juga vključite vzhodne fjorde, Mývatn, Akureyri in zahod. Z dvema tednoma lahko dodate Snæfellsnes, daljši pohod ali dan počitka. Zahodni fjordi in visokogorje zahtevajo dodatni čas in ju ni smiselno stisniti v že poln načrt.
Čas vožnje in rezerva
Na Islandiji čas vožnje določajo veter, padavine, stanje cest, postanki in dnevna svetloba. Načrtujte manj kilometrov, kot bi jih na celini, ter vsaj en rezervni blok v programu. Cesta 1 je glavna prometna os, vendar niso vse znamenitosti tik ob njej. Gorske ceste F so posebna kategorija in niso primerne za običajen osebni avtomobil.
Pot z vodnikom ali brez?
Za klasične znamenitosti ob dobrem vremenu je samostojna pot izvedljiva. Za zimsko vožnjo, večdnevni treking, ledenike, visokogorje in odmaknjene regije pa dober vodnik bistveno izboljša varnost in doživetje. Oglejte si aktualna potovanja na Islandijo višje na tej strani in izberite program glede na letni čas ter zahtevnost.
Islandija: vreme, letni časi in kaj spakirati
Islandija ima oceansko podnebje z močnim vplivom severnega Atlantika. Zaradi Zalivskega toka so obalne zime milejše, kot bi pričakovali glede na zemljepisno širino, vendar so veter, hitre spremembe vremena in kombinacija dežja ter nizkih temperatur pomembnejši od same številke na termometru.
Poletje
Od junija do avgusta so dnevi zelo dolgi, večina glavnih cest in pohodniških poti je dostopna, notranjost pa se odpre šele, ko to dovolijo razmere. Poletno sonce ne pomeni toplote: potrebujete slojevita oblačila, zaščito pred vetrom in dežjem, kapo ter rokavice. Za hojo izberite nepremočljivo obutev z dobrim podplatom.
Jesen in pomlad
Prehodni sezoni prinašata manj obiskovalcev in zelo spremenljive razmere. Jeseni se hitro podaljšujejo noči, zato se začne sezona severnega sija. Spomladi se dnevi podaljšujejo, v višjih legah pa lahko zimske razmere trajajo še dolgo. Odprtje gorskih cest je vsako leto odvisno od snega in tal.
Zima
Pozimi so dnevi kratki, ceste so lahko poledenele ali zaprte, veter pa močno vpliva na občutek mraza. Prednost so zimska svetloba, manj ljudi, ledene pokrajine in možnost opazovanja avrore. Zimski načrt mora biti prilagodljiv; dolgih etap in tesnih povezav ne načrtujte brez rezerve.
Severni sij in polnočno sonce
Za severni sij potrebujete temo, jasno ali delno jasno nebo in sončno aktivnost. Uradna sezona opazovanja praviloma traja od konca avgusta do konca aprila, vendar pojav ni zagotovljen. Okoli poletnega solsticija noč skoraj izgine, zato je veliko časa za raziskovanje, za avrore pa ni dovolj teme. Več podrobnosti ponujata vodiča najboljši čas za obisk Islandije in severni sij – kje in kako ga opazovati.
Osnovni seznam opreme
- nepremočljiva vetrovka in hlače;
- topel vmesni sloj iz flisa ali volne;
- funkcijsko spodnje perilo;
- nepremočljivi pohodniški čevlji;
- kapa, rokavice in rezervne nogavice;
- kopalke in hitro sušeča brisača;
- steklenica za vodo, zaščita za nahrbtnik in osebna prva pomoč.
Praktične informacije za potovanje na Islandijo
Dokumenti in vstop
Slovenski državljani za turistični obisk Islandije ne potrebujejo vizuma in lahko potujejo z veljavno osebno izkaznico ali potnim listom. Islandija ni članica Evropske unije, je pa del Evropskega gospodarskega prostora in schengenskega območja. Pred odhodom vedno preverite aktualne pogoje na uradni strani slovenskega zunanjega ministrstva.
Prihod in prevoz
Večina mednarodnih letov pristane na letališču Keflavík, ki ni isto kot mestno letališče Reykjavík. Do prestolnice vozijo avtobusi, na voljo so prevozi in najem vozila. Za krožno pot je avto praktičen, vendar tip vozila izberite glede na sezono in ceste. Za F-ceste je potrebno ustrezno vozilo, reke pa prečkajte le z znanjem in po preverjanju razmer.
Ceste in varnost
Pred vsako etapo preverite road.is, vremensko napoved islandske meteorološke službe in safetravel.is. Ne zanašajte se samo na navigacijsko aplikacijo, saj ta lahko predlaga zaprto ali neprimerno pot. Žarometi morajo biti pri vožnji prižgani ves čas. Ustavljanje na cesti zaradi fotografiranja je nevarno; uporabite urejena počivališča.
Denar, kartice in cene
Valuta je islandska krona. Kartice so sprejete skoraj povsod, tudi za majhne nakupe. Islandija je draga destinacija, zato največ prihranite z zgodnjo rezervacijo prenočišč in vozila, premišljeno traso ter nakupi v večjih trgovinah. Cene goriva in prenočišč se spreminjajo, zato jih pred potovanjem preverite v aktualnih virih.
Telefon, elektrika in voda
Islandija je vključena v evropsko območje gostovanja, vendar pred odhodom preverite pogoje svojega operaterja. Uporablja evropske električne vtičnice tipa C in F. Hladna voda iz pipe je praviloma odlična za pitje; topla voda ima lahko zaradi geotermalnega izvora vonj po žveplu.
Zdravje in zavarovanje
Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja velja za potrebne storitve v javni mreži, ne nadomesti pa turističnega zavarovanja. Za pohodništvo, zimske aktivnosti in odmaknjene kraje izberite zavarovanje, ki krije reševanje ter dejavnosti, ki jih načrtujete. V nujnih primerih pokličite 112.
Narava, geologija, kultura in odgovorno potovanje
Dežela na razmiku tektonskih plošč
Islandija leži na Srednjeatlantskem hrbtu in nad geološko vročo točko. Posledica so vulkani, potresi, lava, gejzirji in velika geotermalna energija. V Þingvellirju lahko opazujete širše območje razmikanja plošč, vendar meja ni ena sama ozka razpoka. Geologija je živa, zato spoštujte zapore in uradna opozorila ob vulkanski aktivnosti.
Ledeniki in voda
Vatnajökull je največji ledenik na Islandiji in eden največjih v Evropi po površini. Ledeniki napajajo reke, oblikujejo doline in skrivajo razpoke, zato hoja po njih brez vodnika ni varna. Taljenje ledu in podnebne spremembe hitro spreminjajo pokrajino; na označenih mestih lahko opazujete, kako so se ledeniški jeziki umaknili.
Geotermalna kultura
Kopanje je del vsakdanjega življenja. Poleg znanih turističnih lagun ima skoraj vsako večje naselje javni bazen z vročimi kadmi. Pred vstopom v bazen je obvezno temeljito prhanje brez kopalk. V naravnih izvirih preverite dostop in temperaturo, saj je lahko voda prevroča ali občutljivo okolje zaprto.
Vikinška dediščina, sage in sodobna družba
Stalna poselitev se je začela v 9. stoletju, Alþingi pa je bil ustanovljen leta 930. Islandske sage so pomemben del evropske književne dediščine, islandščina pa je ohranila številne stare značilnosti. Sodobna Islandija združuje majhne skupnosti, močno glasbeno in književno kulturo ter tesno povezanost z naravo in morjem.
Kako potovati odgovorno
- ostanite na označenih poteh in ne vozite zunaj cest;
- ne stopajte po občutljivem mahu in ne premikajte kamnov;
- odnesite vse odpadke ter uporabljajte urejene sanitarije;
- ne hranite prostoživečih živali in ohranjajte razdaljo;
- uporabljajte uradna parkirišča in spoštujte zasebno zemljišče;
- prenočujte le tam, kjer je kampiranje dovoljeno.
Najlepši spomin na Islandijo nastane takrat, ko pustimo pokrajino takšno, kot smo jo našli.